Meditacija za začetnike

pexels-photo-107868.jpeg.jpg

Meditacija je duhovna vadba, v kateri meditant sistematično in načrtovano usmerja svojo pozornost. Vsak posameznik bi moral najti čas za meditacijo, še posebej v časih hitrega življenja in pretiranega, večkrat nepotrebnega stresa. Najbolje je meditirati zjutraj, ko je ozračje še mirno in spokojno, pred meditacijo pa je priporočljivo stuširati se in obleči v svetle barve.

Kot največje prednosti meditiranja se navaja notranji mir, nadzorovanje čustev, lažje doseganje pozornosti pri delu in drugih aktivnosti, zmanjšanje vpliva stresa oziroma boljše spoprijemanje z njim, boljša splošna koncentracija. No, mnogi dodajajo še boljše poznavanje lastnega načina funkcioniranja in kontroliranje lastnih reakcij pa tudi razumevanje nekaterih modelov in reakcij.

Dobro si je izbrati kotiček v sobi, ki bo popolnoma čist in posvečen, sveti prostorček, kjer boste samo za časa meditiranja. Gre se za spoznavanje s principi delovanja naših misli. Ravno s tem spoznavanjem se razvija tudi sposobnost nadzora in kontroliranja misli.

Kako začeti?

-          Usedite se, najdite udoben položaj in se le umirite ter mirno dihajte. En teden si vsak dan vzemite dve minuti dnevno in zgolj mirno sedite.

-          Po enem tednu čas podaljšajte na 4 minute.

-          Čas podaljšujte, dokler ne dosežete 8 minut, kar je izvrsten rezultat.

-          Sedite lahko na tleh, na kavču, na stolu; kjerkoli, da se le udobno počutite in ste sproščeni. Noge imate lahko ali pa ne prekrižane. Resnično edino pomembno je, da ste sproščeno udobno nameščeni.

-          Sedaj je treba osvestiti stanje, v katerem se nahajate. Vas kaj boli? Ste zaradi neke situacije pod stresom? Ste utrujeno ali anksiozni?

-          Razmišljajte o načinu svojega dihanja in se osredotočite na zrak, ki ga skozi nos spuščate iz pljuč. Štejte vdihe, da se boste nanje bolje osredotočili.

-          Zagotovo se vam bo pripetilo, da vam bodo misli uhajale. Ne skrbite, saj je to pri začetnikih povsem normalno. Važno je le, da se z mislimi vrnete v meditacijo in se skušate kar čim bolje sprostiti. Prav štetje vdihov je v veliko pomoč pri preprečevanju uhajanja misli.

-          Proti čustvom se ni treba nikoli boriti ali jih doživljati kot sovražnike. Med meditacijo se mnogim namreč dogajajo naleti različnih emocij, od pozitivnih, kot so ljubezen, sreča, vzhičenje, do negativnih, kot je recimo žalost.

-          Po določenem času boste postali vse boljši pri spremljanju in osveščanju svojega dihanja. Ko boste to dosegli, boste lahko osvestili tudi ostale dele svojega telesa – delno in v celoti. Primer: začnite pri stopalih, fokusirajte se nanje in ocenite, kako jih čutite.

-          Pogled zadržite na eni točki in pri tem občutite, koliko je svetlobe okrog vas. Naslednjič se ozrite na zvoke okoli vas, tretjič pa skušajte osvetiti energijo, ki jo čutite v prostoru, v katerem se nahajate.

Ko boste zaključili s svojo meditacijo, se obvezno nasmehnite. Bodite srečni, saj ste ravno naredili nekaj pozitivnega za sebe in ker boste jutri to ponovili. Zapomnite si, ni napačnega ali pravega načina, pravilen je tisti, v katerem se vi počutite dobro in sproščeno.