Pravilno dihanje

dihanje.jpg

S pravilnim dihanjem lahko izboljšamo svoje razpoloženje, vplivamo na telesne funkcije, kot sta krvni pritisk in utrip, s tem pa tudi na delovanje organov. In ta izboljšanja so občutna.

Kadar smo sproščeni, dihamo bolj globoko in počasneje. Ko smo vznemirjeni, pa dihamo hitreje. Hitrost dihanja običajno sledi hitrost bitja srca. Ko srce hitreje bije, je hitrejše tudi dihanje, recimo med tekom. Ko srce le počasi utripa, je tudi dihanje upočasnjeno, recimo med spanjem. Zanimivo pa je, da na hitrost bitja srca ne moremo vplivati, lahko pa na hitrost našega dihanja. Ker sta, kot rečeno, hitrost dihanja in hitrost bitja srca povezana, lahko bitje srca upočasnimo tako, da upočasnimo dihanje. No, seveda lahko srce hitro bije iz številnih razlogov, zato ga ne moremo vsakič upočasniti zgolj s spremembo dihanja. Če dihanje upočasnimo, pri tem pa ni dovolj globoko, pa lahko ostanemo brez sape.

Dihanje je najpomembnejši življenjski proces človeškega organizma. Povprečna oseba lahko brez hrane preživi okrog tri tedne, brez vode okrog tri dni, brez kisika pa samo tri minute. Pljuča so ob tem eden glavnih načinov izločanja umazanije iz telesa.

Kako poteka dihanje?

Nos mehansko čisti in segreva zrak, žrelo prejema zrak iz nosne votline in ga segreva na temperaturo telesa. Glavna naloga grla je dihanje, tudi fonacija, ima pa še eno pomembno vlogo – s svojim poklopcem preprečuje vnos hrane v pljuča. Zrak skozi sapnik potuje v bronhije, iz teh in iz bronhiolov pa naprej do alveolov oziroma pljučnih mešičkov, ki so najpomembnejši del pljuč, saj se tam odvija izmenjava plinov.

-          Dve najpomembnejši gibanji sta vdih in izdih

-          Normalno število dihalnih ciklov je 12 vdihov na minuto

-          Volumen vdihnjenega zraka v enem vdihu je okrog 500ml

-          Minutni volumen dihanja oziroma količina zraka, ki gre skozi pljuča, je okrog 6litrov na minuto

S pravilnim dihanjem (ustrezna hitrost in globina dihanja) ohranjamo določeno razmerje med O2 in CO2. Z dolgim in počasnim dihanjem izločamo več CO2, hitrejši je pretok krvi v telo in več kisika  pride do možganov in mišic. Izločanje toksinov je  hitrejše kar za do 15-krat.

Ali dihamo pravilno?

Večina odraslih diha nepravilno. Takšno dihanje je nepopolno in plitko, pri tem se izkorišča vsega 30-40% pljučne kapacitete, vdih je vse bolj plitek in kratek, kapaciteta pljuč vse manjša. Nepravilno dihanje in pljučne bolezni, ko to so KOPB, pljučni rak, astma in motnje dihanja med spanje, so ravno tako povezani. Življenje v urbanih središčih z izpušnimi plini onesnaženim zrakom, kjer so še tovarne, veliko kadilcev, bivamo v zaprtih prostorih, itd. še dodatno obremenjuje in zmanjšuje kvaliteto dihalnega sistema. Eden od vzrok pa je tudi nepravilna drža. Dihanje kot spontan, avtomatski fenomen ni odvisen samo od nas, ampak od našega načina življenja, osvojenih navad in okolice.